Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica

 Pogled s Kalvarije na Podgoro, slovensko vas na obrobju Gorice, med Sočo in »goro«.
Koncem 19. stoletja je bila tu postavljena tovarna celuloze (uničena v 1.svetovni vojni) in tekstilna tovarna, kjer so delali prebivalci okoliških slovenskih krajev. Med njimi veliko žensk, kakor se spominja tudi naša sopotnica Sonja Scozzai:»Moja mama Ema je bila doma iz Štandreža. Kot otrok iz revne družine je bila presrečna, ko je petnajst let stara dobila zaposlitev v Tekstilni tovarni Cottonificio Triestino v Podgori.Tam je bila zaposlena na statvah od leta 1937 do 1945«.
»Gora«, pod katero leži vas, je 200 metrov visok hrib, po imenu Kalvarija, na njej stojijo trije križi, in je bila v 1.svetovni vojni prizorišče hudih bojev. Italijani so jih obeležili s postavitvijo Obeliska v spomin na padle italijanske vojake.

O 1. svetovni vojni nam je razlagal prof. Jurij Klanjšček iz Gorice, ki nas je spremljal na naši poti.
»Skoraj vsak avstro-ogrski narod je že plačal svoj domovinski prispevek. Ravno ime griča (op.: Kalvarija), ki je postalo simbol, njegova smiselna lega kot zaščitni zid mesta, ki je ravno tako postalo simbol, dopolnjujeta branilce v vztrajnem kljubovanju.« Iz knjige Alice Schalek Posočje 1916.
Med 2.svetovno vojno, »leta 1944, ko so Nemci bombardirali Gorico in sosednje vasi, so se zaposleni v tovarni zatekli na Kalvarijo v neko votlino.Tam so prestrašeni skupaj z vaščani trepetali in molili ob Marijini podobi, zunaj pa so vas preletavala nemška letala in bombardirala vse pod seboj. Prijetno sem bila presenečena, ko je gospod Jurij Klanjšček povedal, da so v tej votlini uredili kapelico v spomin na čudežno obvarovana številna življenja«. Tako nadaljuje gospa Sonja.

Naša pot se je nadaljevala v vasi, kjer smo se poklonili spominu na Lojzeta Bratuža, skladatelja, zborovodjo, organista in žrtve fašističnega nasilja. V božičnem času leta 1936 je v podgorski cerkvi poslednjič igral na orgle in vodil slovenski pevski zbor.

Sprehodili smo se mimo poslopja nekdanje osnovne šole v Podgori, danes otroci obiskujejo šolo v Pevmi, in po Attemsovem parku.

Zaustavili smo se pred Spomenikom padlim za svobodo. Tu je letošnjega 1.novembra na spominski slovesnosti imel osrednji govor »Jurij Klanjšček; spomnil je na krivice in nasilje, ki so jih Slovenci doživeli pod fašizmom, izpostavil je lik Lojzeta Bratuža in opozoril, da so miselni potomci škvadristov danes čedalje bolj vidni in številni.« Primorski dnevnik 3.novembra 2016.
Končno smo si ob Soči blizu Pevmnskega mostu privoščili zaslužen počitek v prijetnem druženju.

Po zapisu Marije Mercina
Fotografije Bruno Scozzai