Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica

15.junija 2016 v Špetru Slovenov (San Pietro al Natisone) in na Vrtači pred vasjo Trčmun (Tercimonte)

Druženje s hojo - organizator Željko Albreht

Strokovno vodstvo: Marija Mercina in Marina Černetič

Na pot nas je odpeljal dobrovoljni šofer (tudi) Željko z velikim avtobusom, s šestimi praznimi sedeži. Medtem ko je zunaj dež vztrajal z nezadržno močjo, nam je Marija Mercina razlagala o pojmu Beneška Slovenija - zgodovinsko, naselitveno-narečno, upravno in kulturno. 

Pogumnim je sreča naklonjena. V Špetru Slovenov nas je pričakalo sonce. Razveselili smo se srečanja z Marino Černetič.

Pravi čudež je, kaj vse je mogoče narediti v eni sami hiši. To je sedanji kulturni dom, v katerem z Marino Černetič spoznavamo nastanek in pomen muzeja SMO, kar pomeni Slovensko multimedialno okno. To je srce kulturnega dogajanja v Špetru Slovenov. Stavba je znamenita tudi zaradi svoje preteklosti. Leta 1984 je v njej začela delovati Dvojezična šola, ki se je kasneje zelo povečala in preselila na drugo lokacijo. Do svoje upokojitve pred dvema letoma jo je vodila Živa Gruden. V isti stavbi so na začetku našli zatočišče tudi otroški vrtec, razstavna galerija, glasbena šola in priročna knjižnica. Tedaj in zdaj je v isti stavbi tudi barček. Marina Černetič, srce, duša in duh Inštituta in SMO-ja (po besedah Marije Mercina) ali edina zaposlena, kot se je skromno predstavila sama, nam je v dvorani pod prostori SMO-ja predstavila zgodovino in sedanje delovanje teh ustanov. V pripovedki o Krivipeti nam je zaupala skrivnost o darovih znanja, ki so ga prebivalci Beneške Slovenije in še posebej tisti v Nediških dolinah, nekoč davno prejeli od te vile z nazaj obrnjenimi petami.

Zdaj bolje razumemo, kolikšno delo je bilo potrebno za vse, kar nam zdaj pokažejo v Beneški Sloveniji. Za muzej SMO so popisali vse muzejske zbirke v Beneški Sloveniji, in sicer v vseh jezikih, ki jih na celotnem ozemlju Slovencev v Italiji uporabljajo. Te zbirke so v muzeju SMO predstavljene na najmodernejši, multimedialni način. Več o muzeju je na spletni strani: www.smo-center.eu.

Zaprta dvojezična šola se je morala preseliti v več stavb. V razkošno stavbo učiteljišča, kjer je danes špetrska osnovna šola z italijanskim učnim jezikom, jih niso hoteli sprejeti. Sprehodili smo se po ulicah Špetra, si ogledali gradbišče nove dvojezične šole ter nekaj krajevnih zanimivosti.

Pot smo nadaljevali proti Vrtači, gostišču, kjer nas je sprejela in nam postregla prijazna Julia. V stavbi je urejen muzej grabelj in mala dvorana, v kateri nam je Marija Mercina pojasnila razvoj pojma čedermac. Danes nam beseda pomeni kateregakoli narodnozavednega primorskega duhovnika, ki se upira nasilnemu potujčevanju v času fašizma in po njem. France Bevk je tako poimenoval glavnega junaka v svojem romanu Kaplan Martin Čedermac, ki je leta 1938 izšel v Ljubljani pod psevdonimom Pavle Sedmak. V njem je pripovedoval o pogumnih dejanjih beneškega duhovnika v času fašizma. Sam pisatelj je izjavil, da mu je bil model zanj duhovnik Antonio Cuffolo, ki je dolga leta služboval v Lazah; tam je tudi pokopan.S fotografijami in kratkimi odlomki iz različnih del nam je Marija Mercina predstavila tudi čedermace Ivana Trinka Zamejskega, Paskvala Gujona in brata duhovnika Boža Zuanela in Pasquala Zuanela.

Naprej do Trčmuna (Tercimonte), kjer se je rodil Ivan Trinko Zamejski, se z avtobusom ni mogoče peljati zaradi ozke (sicer lepe asfaltirane poti), po mokri stezi do pokopališča, kjer je ta beneški Primož Trubar pokopan, pa po dežju tudi nismo mogli, pa čeprav bi nas do tja pripeljala bližnjica v manj kot pol ure. Zaradi dežja smo se odpovedali tudi obisku vasi Mašera. V njej so tri muzejske zbirke, po katerih bi nas vodila Luisa Batistig, ki je tudi predsednica Planinske družine Benečije.
Sklenili smo, da naslednje leto ponovno pridemo, naš cilj bodo Matajur, Mašera in Trčmun.

Pot proti domu nas je vodila na Kolovrat, kjer je urejen muzej na prostem, posvečen strašnim bojem 1.svetovne vojne. Danes nas pogled v dolino očara.

Po zapisu Marije Mercina

Fotografije: Norma Bizjak