Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica

Zmigajmo se še preden nas osteoporoza načne

S 150 m visokega tržaškega kraškega roba se pogled razprostira daleč na odprto morje. Prav od tu so trije izvidniki iz dneva v dan čakali na prihod jate tunov. Ko so jo končno uzrli, so ribiči na obali z barko tonero in 500 m dolgo mrežo odvihrali na lov.

IMG 1387 2  IMG 1385 3  IMG 1320

Z mrežo so tune obkolili in jo ob pomoči vaščanov zvlekli na obalo. Eden največjih ulovov je ribičem uspel leta 1954, ko so v enem samem potegu ujeli 800 tun. To je kratek povzetek o avtentičnem lovu na tune slovenskih ribičev, ki so stoletja živeli ob obali, od Trsta do izliva reke Timave. Včasih je tod ribarilo 200 ribičev, do danes pa je ribištvo  povsem zamrlo. Da bogata zgodovina slovenskega ribištva ne bi šla v pozabo, so v Križu uredili muzej - Ribiški muzej tržaškega primorja. Veliko volje, vztrajnosti in dela je bilo potrebno, da so ga postavili. Med posebej zaslužnimi sta Tržačan Bruno Volpi Lisjak, ladijski kapetan, zgodovinar, pisec številnih knjig, raziskovalec, predavatelj in odločen zagovornik vsega, kar se je ob slovenski obali s slovenskimi ribiči v preteklosti zares dogajalo, in ladijski konstruktor, inženir Franko Cossutta (Košuta), ki je našo skupino prijazno sprejel v Križu. Pri lepo urejenem spomeniku  NOB smo se poklonili spominu padlim slovenskim partizanom iz tega kraja, nato pa nas je g. Košuta spremljal po vasi, nam pripovedoval in pokazal njene posebnosti in zanimivosti.

IMG 1269  IMG 1271   IMG 1277

Vodil nas je po ozkih ulicah kraja, nas opozoril na značilne tesno stisnjene hiše ribičev, hiše z borjačem vaških kmetov, pokazal nam je hišo, kjer je živel pesnik Miroslav Košuta, rojstno hišo slikarja Alberta Sirka.

  IMG 1281  IMG 1286IMG 1293

Pred cerkvijo Svetega Roka ( ki jo sanirajo), stoji kamnita skulptura berača, delo vaškega kamnoseka iz prejšnjega stoletja. Tudi sicer se bližina kraških kamnolomov odraža v bogastvu kamnite arhitekture. V prostorih Slovenskega kulturnega društva smo si ogledali razstavo slik Alberta Sirka - slikarja našega morja, marinista. Slogovno je  raznolik, a glavni motiv ostaja isti - morje. Poslovili smo se od gospoda Košute in z gospo Jasno Simoneta, etnologinjo, vstopili v Ribiški muzej.  

  IMG 1300  IMG 1312IMG 1315

 V muzeju je mogoče spoznati zgodovino in tradicije ribištva slovenskih prebivalcev ob obali med Trstom in izlivom reke Timave, ki so se tu naselili pred več kot tisoč leti. Stalna razstava prikazuje pripomočke za ribolov, mreže in orodje visoke etnološke vrednosti, dokumente iz srednjega veka, stare upodobitve in fotografije vsakdanjega življenja ribičev. Razstava je opremljena s slovenskimi, italijanskimi in angleškimi razlagami. Gospa Jasna nas je posebej opozorila na značilen ribiški čoln - čupo, izdelan iz enega debla, izvorno je to sladkovodni čoln, ki so ga slovenski ribiči prilagodili za plovbo po morju. Poimenovanje, čupa za deblak, je enako kot na severu Evrope, kar nakazuje izvor slovenskih ribičev. Pred muzejem smo skupaj zapeli "Le sekaj, sekaj smrečico, da boš naredil barčico.."

   IMG 1318 IMG 1337IMG 1339

Iz Ribiškega muzeja smo se odpravili na krožni pohod proti morju, nato pa zopet navzgor, po gozdu, in smo v Križu zaključili našo "Hojo", kakor običajno. Opoldansko sonce je neusmiljeno grelo, zato je bila hoja nekoliko naporna, a spomnili smo se na ribiške žene - peškadorke, ki so s košaro rib na glavi prehodile preko 700 stopnic od obale do vasi in nato še poti v Trst in kraško zaledje. Misel nanje je omilila naše napore.

 IMG 1375 2 IMG 1394 2  IMG 1437 1

Vodstvo mag.Marija Mercina

Zapisala Milojka Pirc

Fotografije: Bruno Scozzai

 

Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica
Kidričeva 9, p.p. 298
5000 Nova Gorica

05 398 55 95
(v času dežurstva)
031 334 360, 031 303 730

gorisko.osteo.drustvo
@gmail.com

DEŽURSTVO

vsak ponedeljk v mesecu
od 14.00 do 16.00

Dežurstva NI v času praznikov, med 3. 7. in 28. 8.  ter 16. 12. in 31. 12.

 

Naša spletna stran za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Ali se strinjate z uporabo piškotkov ?

- eZasebnost direktiva EU

Zavrnili ste piškotke. Odločitev lahko spremenite.

Sprejeli ste piškotke z naše spletne strani.Odločitev lahko prekličete.

Copyright © 2013. All Rights Reserved.