Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica

Prelepega sončnega oktobrskega dne smo se iz vasi Vrh, oziroma zaselka Gornji vrh, po nezahtevni poti povzpeli na Debelo Grižo (Monte San Michele), kjer je urejen Muzej na prostem.
Debela Griža na Doberdobski planoti je bila v prvi svetovni vojni eno najbolj krvavih bojišč. S svojimi štirimi vrhovi je bila močno utrjena avstro-ogrska postojanka na kraški planoti. Italijanski vojski jo je, potem ko je Italija maja 1915 vstopila v vojno, uspelo zavzeti šele v šesti bitki, avgusta 1915. Vojna se je tukaj vodila v vseh oblikah; v jarkih, pod zemljo, s plinom. Kamnit in sušen kraški teren je pobijal z razletelim kamenjem, in v pomanjkanju vode prisilil vojake, da so nevzdržno žejo, kljub prepovedi, gasili z vodo iz mlak, kar je povzročalo množično umiranje zaradi tifusa. Na svojih osvajalskih bitkah so Italijani prodirali preko vasi Martinščina, »kri je tekla v potokih«, in jo popolnoma razrušili.
Tu so se bojevali tudi slovenski fantje, med njimi pisatelj Prežihov Voranc. Vso grozo dogajanja in trpljenja lahko podoživljamo pri prebiranju njegovega romana Doberdob. 

Na našem pohodu nas je pot vodila po sončni in z rujem pordeli naravi do Muzeja prve svetovne vojne. Na ploščadi pred muzejem smo uživali v prečudovitem razgledu, na dolino Soče, Novo Gorico, ob tem pogledu smo lahko dojeli pomen tega vrha pri nadzoru nad nižje ležečim ozemljem. Nekaj se nas je, ustrezno opremljenih, podalo v kamnite rove in kaverne.

Vrhovi Debele Griže so povezani z dvojnim sistemom utrjenih strelskih jarkov in hodnikov vse do prvih točk v zaledju. Eden takih povezovalnih hodnikov je predor Scheonburg, ki bi lahko postal tudi zavetišče ter vojaška bolnica v izjemnih razmerah za vojake iz prve linije. Na celotnem območju kamnita obeležja spominjajo na vojaške grupacije, na enem od vrhov je spominsko obeležje italijanskim in madžarskim vojakom, ki »so v smrti postali bratje«

Vrnili smo se v naselje, kjer smo nadaljevali druženje ob naši običajni mortadeli, dobri pijači, pogovorih in s pesmijo. Pridružila sta se nam prijazna in gostoljubna domačina Vida in Ciril. Gospa Vida nam je skuhala kavo, Ciril pa je znal marsikaj zanimivega in zabavnega povedati

V Doberdobu smo obiskali pred nedavnim postavljen spomenik slovenskim vojakom, padlim v prvi svetovni vojni.

OJ DOBERDOB, SLOVENSKIH FANTOV GROB!
Ostal je šopek za spomin.

Po zapisu Norme Bizjak

Fotografije: Norma Bizjak