V jasnem jutru, ki je napovedovalo topel in sončen dan, smo se zbrali na avtobusni postaji in se odpeljali proti Trenti. Vozili smo se ob naši lepotici - reki Soči. Njena značilna zeleno modra barva, pravijo, da je v svojem gorskem toku lepa, neomadeževana, nedolžna in popolna. V njej domuje soška postrv. Na svoji poti proti jugu je Soča v tisočletjih ustvarila globoke in ponekod tesne kanjone ki so raj za raftarje, kanuiste, fotografe in ribiče in vse tiste, ki iščejo sprostitev v naravi.
Prvi postanek smo naredili pri slapu Boka, ki je najmogočnejši slap v Sloveniji. S svojimi 106 metri ni najvišji, po širini in pretoku pa mu ni para. Naslednji postanek smo namenili Bovcu, ki je izhodišče za izlete na Kanin, Rombon, Svinjak, Baški Grintavec in ostale vrhove. Ponaša se tudi z letalskim turizmom. Naše število v avtobusu sta dopolnili še dve naši članici - Bovčanki.
Nadaljevali smo pot v Trento, kjer smo obiskali trentarski muzej. Navdušeni smo bili nad preprostostjo, izvirnostjo in prikazom življenja v Trenti nekoč in danes. Od tu smo se odpeljali do koče pri izviru Soče in se po kratkem postanku odpravili na kosilo v gostišče Metoja. Po dobrem in okusnem kosilu smo obiskali še Log pod Mangartom, ki ga je leta 2000 zasul zemeljski plaz. Danes vasica živi v obnovljeni podobi. V zgodnjih večernih urah smo se vrnili iz prijetno hladne Trente v vročo Novo Gorico.
Darinka Albreht