Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica

Kamnita škrbina  nad Vipavo je neštetokrat burila našo domišljijo in radovednost, ko smo se vozili po Vipavski dolini, a le redki so se bili povzpeli do ruševin starega gradu. V društvu smo ga izbrali za cilj našega januarskega pohoda. Grad je bil zgrajen v 12. stoletju, večkrat je bil predelan in urejen kot utrdba, menjeval je lastnike in v 17. stoletju zapuščen pričel propadati. Do gradu smo hodili po urejeni stezi in bili na vrhu nagrajeni s prečudovitim razgledom na Vipavsko dolino.

Po vrnitvi v Vipavo smo odkrivali njeno bogato vodno dediščino. Prava posebnost  so izviri reke Vipave, edine evropske reke z deltastim izvirom. Obilica vode je narekovala gradnjo števinih mostov, most gradu Tabor iz 16. stoleja, Lanthierijev most iz 17. stoletja.

Naši članici Hilariji Logar gre zahvala za predstavitev posebnosti in zanimivosti kraja. Slišali smo o zanimivi zgodovini kraja, ki je bil že zelo zgodaj poseljen, kasneje pa so v njem domovale različne plemiške družine. Do danes se je ohranil obnovljen in predelan dvorec Lanthieri. V njem je eden od sedežev Univerze v Novi Gorici. Pred njim je zanimiv baročni park. 

Na vipavskem pokopališču, v družinski grobnici Lavrin-Hrovatin, smo občudovali znamenita egipčanska sarkofaga, stara preko štiri tisoč let. Iz Egipta ju je pripeljal v Vipavi rojen Anton Lavrin, aristokrat, politik, pravnik, egiptolog in avstrijski konzul v Egiptu v prvi polovici 19. stoletja.

  
 Za veselo druženje in dobro voljo smo poskrbeli vsi, da nismo bili lačni in žejni pa še posebej Darinka in Željko Albreht, ki tudi sicer vodita naše pohode. 

Milojka Pirc, po zapisu Hilarije Logar

Foografije: Norma Bizjak, Hilarija Logar