Naša "hoja" se je pričela na parkirišču v Sesljanu, z običajnimi razgibalnimi vajami. Tokrat jih je vodila Nataša. Nad morjem se je zadrževala rahla megla in pričarala elegično podobo ter vzbudila asociacijo na Devinske elegije, pesmi ki jih je napisal Rainer Marie Rilke. Po njem se imenuje pot nad pečinami od Sesljana do Devina, na katero smo se odpravili.
Na strmi pečini nad morjem stoji Devinski grad, kjer je bil Rilke eno leto gost družine von Thurn und Taxis in samotni sprehajalec nad pečinami. Simon Gregorčič je tod našel navdih za pesem Na bregu "...jaz se na robu ne ganem,
viharju kljubújem, ostanem!..." Tu je svoje hrepenenje in žalost doživljala tudi Prešernova Lepa Vida. O pesniški dediščini Devina in poti nam je spregovorila Marija Mercina.
Sprehodili smo se po Devinu do morja in se vrnili po isti poti v Sesljan. Druženje smo zaključili kot običajno v veselem vzdušju, s pesmijo.
Po zapisu Darinke Albreht
Fotografije Norma Bizjak