Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica

 Tokrat nas je pot vodila v Vipavsko dolino, v Vipavska brda, zasajena z vinsko trto, ki vsa lepo obdelana čaka pomlad. Končni cilj je bila vas Slap. Kraj je dobil ime po slapu na potoku Klopočovnik, ki teče skozi vas in v sušnih dneh presahne. Nismo ga iskali.

 Prvič je bila vas pisno omenjena leta 1223. V vasi je zanimiva, večkrat prezidana farna Cerkev svetega Matija. Okrog tlakovanega Placa sredi vasi je več zanimivih stavb – Grad, šolsko poslopje, kapelica, stavba z baročnim kipom Marije – in steber za oglaševanje pomembnih novic. V poslopju nekdanje šole, ki je delovala do leta 1969, je danes Krajevna skupnost. Za prvega učitelja velja župnik Matej Koder, javna šola pa je nepretrgoma delovala od 1886. Ob njenem jubileju je izšel izčrpen in zanimiv zbornik, ki ga je uredila profesorica Majda Malik. V vasi je bil tudi samostan, danes pa se ponaša z več vinskimi kletmi in turističnimi kmetijami.

Zapeljali smo se do vasi ter se nato sprehodili med vinogradi naokrog, se ustavili nad Majerijo, znano restavracijo s počasno hrano, da bi vsaj od daleč zagledali Križno goro nad Colom in za drevjem zaslutili Podnanos – v prvem kraju je nastalo besedilo primorske himne Vstala Primorska, v drugem pa glasba za himno Zdravljica.

Med postankom na pokopališču, ki nas je sprejelo z napisom nad vhodom »Umru boš«, smo marsikaj izvedeli o slepenski preteklosti. Na pokopališču je spomenik grofu Lanthieriju, katerega sin Karel Lanthieri »..poklonil je grad in pripadajoča zemljišča brezplačno Kranjski deželi za deželno vinarsko in sadjarsko šolo. 18. 9. 1886 / .../". Prva kmetijska šola v Kranjski deželi je na Slapu delovala 13 let.

Kamnita stara hiša v vasi nosi napis, ki priča, da je Anton Trošt, »...SHEST IENU DVAISET LEIT IEBU STAR...« leta 1787 sam sezidal to hišo. A ni sezidal samo te hiše, sezidal je tudi kamnit most čez potok Močilnik, po katerem je od leta 1803 do pred nekaj leti vodila edina pot iz doline na Slap. Na mostu je kamnita tabla z napisom – najstarejši slovenski napis na mostu:

IMENITNI MOISTER ANT. TROST
JE STURU TA TERDNI MOST
SKUSI SPESHE KOM. SLAPNSKIGA
IENU POMUCH GR. IPAVSKIGA
GOSPUDA TADEUSA LANTHIERIA
DE USAK BRES SKRBI ZHES DIRIA
TUDI GR. COBENZEL JE DAU
H TEMU DELU EN DOBER MAU
GOSPUD SCARIA IEN TERSHANI
POSEBNU IS DELLAM LOSHANI
SO POMAGALI H TEMU MOSTI
BUH GA OBDERSHI LEIT DOSTI.

Napis so med osamosvojitveno vojno poškodovale tankovske gosenice. Na srečo so ga že restavrirali. Nedaleč od mostu je lepo urejeno mesto za piknike, ki smo ga izkoristili za naše veselo druženje pred slovesom.
Po spoznavanju znamenitosti v vaseh Vipavske doline nam je jasno, zakaj sta jo Lonely Planet lani in letos agencija Travel Squire priporočili kot eno od svetovnih kulturnih destinacij, vrednih ogleda.

Vodenje in tekst: Marija Mercina
Organizacija: Darinka in Željko Albreht
Fotografije: Željko Albreht