Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica

 Na naših sredinih druženjih s hojo vedno znova spoznavamo, koliko je krajev in ljudi, mimo katerih hodimo, se vozimo, a nam ostajajo njihove posebnosti in zanimivosti skrite. Tokrat je bila priložnost za Šempas, kraj v Vipavski dolini, ki je v pisni obliki omenjen že okoli leta 1200. Naša članica, Slavka Murovec, nas je popeljala po svojem kraju in nam ga predstavila skozi najpomembnejše zgodovinske dogodke in utrip današnjega dne.
Zbrali smo se na trgu, ki nosi ime po Francu Krašanu, v Šempasu rojenem botaniku, raziskovalcu vpliva rastlinskih nahajališč na rastline, opozoril je na južni peteroprsnik. Na trgu je tudi studenec, otvorjen leta 1915, ko je bil tod na pregledu vojske avstro-ogrski prestolonaslednik Karol Franc Josip, med njegovim spremstvom je bil tudi general Boroević.

Trg se ponaša tudi s kamnito skulpturo Marka Pogačnika. Slišali smo za Cukovo domačijo in stavbo stare šole, kjer je danes sedež Krajevne skupnosti. V stavbi je tudi muzej, spominska soba posvečena azarbedjanskemu heroju Guseinovovu Zadeju – Mihajlu, ki se je med vojno pridružil partizanom in tukaj padel.
  

V cerkvi Sv. Silvestra na Placu nam je župnik Jožko Tomažič spregovoril o nastanku zdajšnje baročne cerkve, in o ostankih prvotne iz leta 1402. Tu je bil tudi najstarejši del Šempasa - Tabor, ki je bil prvotno stolpasti dvor, v času turških vpadov so ga utrdili z obzidjem in petimi obrabnimi stolpi ter obrambnim jarkom. Kasneje (1700) je propadajoči stari grad nadomestil baročni dvorec, nasproti katerega se je svoje čase razprostiral urejen baročni vrt. Prebujanje narodnega ponosa se je izražalo preko čitalnic. Leta 1868 je na Veliki otavi potekal tretji narodni tabor na Slovenskem, imenovan Šempaski tabor, na katerem je bila prvič jasno izražena zahteva po zedinjeni Sloveniji in slovenskem jeziku v šolah in uradih. Zbrala se je množica preko 10.000 zavednih Slovencev.

V sklopu stavb nove šole in vrtca, o katerih nam je spregovorila njuna ravnateljica Zarja Honn Marc, je svojstveno urejen spomenik padlim borcem v vojni, delo Marka Pogačnika. Simbolizira zgodovino, sedanjost in prihodnost primorskega človeka in naj bi s svojo resnico seznanjal mlaše generacije. Šempas je bil v I. vojni, v času 6. Soške ofenzive v celoti izseljen in precej porušen. Po vrnitvi iz begunstva so prebivalci postali del Italije, izkusili so fašizem in strahote II. svetovne vojne, partizanski boj in končno osvoboditev.

Zadržali smo se še pri obnovljenem vodnjaku Brida. Leta 1905 so vaščani s prostovoljnimi prispevki postavili zbiralnik, napeljavo in vodnjak.
V lepo obnovljenem Kulturnem domu se nam je pridružila predsednica Krajevne skupnost Barbara Kante in nam predstavila pestro paleto dejavnosti, ki se tu odvijajo.

 
Naš pohod po Šempasu smo zakjučili na klopeh in mizah (obloženih) pod košatimi lipami ob nogometnem igrišču. Zlasti hladna senca nam je dobro dela.

Po zapisu Slavke Murovec

Fotografije Marija Tušar