Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica

Z avtobusom agencije Relax in našim starim znancem Robertom smo se v jutranjih urah odpeljali proti Gorenjski. Pot nas je vodila do protokolarnega gradu Strmol, ki je bil leta 2004 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Grad leži na obronkih Dvorjanskega hriba blizu Cerkelj. Ime je dobil po prvih lastnikih, vitezih Strmolskih, in spada med redke gradove v Sloveniji, ki je do današnjih dni ohranil slovensko ime.

Nahaja se na pobočju, v čudovitem okolju, pod gozdom in ob majšem jezeru.
Prijetna vodička nas je vodila po gradu in parku ter nas s pripovedjo popeljala skozi njegovo zgodovino.

Zadnja zasebna lastnika sta bila zakonca Rado in Ksenija Hribar. S svojim prefinjenim okusom sta grad opremila  z zbirko umetnin in predmetov izjemne vrednosti. V grajskih prostorih je še danes pohištvo iz časa njunega bivanja. V njuni lasti je bila tudi znana slika Ivane Kobilca – Kofetarica, - sedaj v trajni izposoji v Narodni galeriji v Ljubljani. Ena od zanimivosti je nagačen krokodil, ki nas pozdravi z omare pri vhodu in je del zanimive zgodbe lastnikov Hribarjev. V svoji pripovedi vodička ni mogla mimo tragičnega konca in usode zakoncev Hribar. V literarni verziji jo je oživil Drago Jančar v izrednem delu To noč sem jo videl.

Pod gradom je Kavarna Strmol, kjer ponujajo odlične slaščice in sladoled.           

Naša pot se je nadaljevala do Adergasa (Velesovo). Tu so v 13. stoletju nemške nune postavile dominikanski samostan, od katerega se je ohranilo le nekaj ruševin. Kasneje zgrajeni samostan je razpustil Cesar Jožef II leta 1782. Danes je tu župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je bila prvo romarsko središče na Slovenskem. Hrani najsterejši Marijin kip, izdelan je iz topolovega lesa. Pod cerkvijo so grobovi sester dominikank.

Prijazni, predvsem pa duhoviti župnik Slavko nam je predstavil vse zanimivosti, nas popeljal v samostanske prostore in nas kot gostitelj veselo počastil.

Dalje smo se zapeljali v Radovljico, majhno a prelepo mesto z gotskimi hišami, tradicijo čebelarstva, Linhartovo mesto, s cerkvijo sv Petra, grajeno v poznogotskem stilu, ležeče na bregu sotočja Save Dolinke in Save Bohinjke, s čudovitim razgledom na gore - do Triglava. V gostišču Lectar so nam postregli bogato kosilo in nam zaigrali, da smo tudi zaplesali. V kletnih prostorih smo si lahko ogledali nastajanje lectovih src, za svoje drage smo kakšnega tudi kupili.
Pot nas je vodila le še proti domu. Vtisov in doživetij je bilo za ta dan veliko. Hvala vsem, ki so nam to omogočili: Darinki in Željku Albreht, vodiču Robertu in šoferju, tudi Robertu, za varno in elegantno vožnjo, in agenciji Relax. Hvala vsej veseli družbi, ki je znala vzdrževati celodnevno »štimungo«.

Po zapisu Darinke Albreht

Fotografije: Norma Bizjak, Ine Robert, Jolanda Nanut