Z vlakom smo se iz vroče Nove Gorice odpeljali na Gorenjsko, do Bohinjske Bistrice. Napotili smo se skozi kraj in se pri odcepu podali na prelepo gozno pot ter se po njej vzpenjali proti izviru Bistrice - Pod luknjo.
Potok ima slikovito, neprehodno sotesko, preseneča z čudovitim izvirom s slapovi, je najmočnejši pritok Save Bohinjke in s svojo čisto kristalno vodo polni vodovod za Bohinjsko Bistrico.
V ledeni dobi je bila celotna dolina prekrita z ledeniškimi morenami, po umiku ledenika pa si je Bistrica od zatrepnega kraškega izvira v dolžini enega kilometra urezala pot v sotesko, globoko tudi do sedemdeset metrov. S svojimi pritoki se Bistrica po treh kilometrih izliva v Savo Bohinjko.
Ob izviru smo se ustavili, si odpočili, se okrepčali in osvežili s čisto studenčnico. S spoznanjem, koliko lepot skriva naša dežela, in kako jo premalo poznamo, smo se vračali v dolino in na vlak, ki nas je popeljal v Novo Gorico.
Po zapisu Darinke Albreht
Fotografije: Norma Bizjak, splet Hribi. net