Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica

Zmigajmo se še preden nas osteoporoza načne

 Člani društva smo na zaključnem izletu spoznavali Rezijo, njeno naravno bogastvo in kulturne zaklade. Rezija je lepa gorska dolina v zahodnih Julijskih Alpah na italijanski strani. Dolga je nekaj več kot 20 km, na najširšem delu pa široka le okoli 4 km. Slovenska plemena so dolino naselila okoli 7. stoletja. Zaradi posebne zemljepisne lege, ki otežuje pogoste stike z drugimi, so Rezijani skozi stoletja ohranili svoje samobitne kulturne značilnosti v narečju, glasbi in plesu. Na našem izletu smo obiskali kraje  Ravanca/Prato, Bila/San Giorgio in Solbica/Stolvizza.

Z avtobusom smo se iz Nove Gorice zapeljali po italijanski strani in si prvi postanek v Reziji privoščili ob bistri reki Bili. Najbolj pogumni so vanjo tudi stopili.

P8210198 P8210204 P8210222 p

Dalje nas je pot vodila v Ravanco, kulturno in upravno središče Rezije.Tu smo se  okrepčali, nato pa vstopili v Rezijanski kulturni dom, kjer nas je sprejel naš vodič Sandro Qualia.

P8210244 DSCN0384 P8210259

V zborni slovenščini nam je zanimivo, pa tudi zabavno pripovedoval o  preteklem in sodobnem življenju Rezije.  Dragocena  je bila njegova rezijanščina, ko se je posvetil posameznim besedam, kar nekaj smo si jih tudi zapomnili in izvedeli, da so v rezijanski dolini štiri narečja, pač "vsaka vas ima svoj glas".

 P8210326 P8210281DSCN0398 P8210288 

Ob značilni rezijanski muziki, ko je Sandro zaigral na "bunkulo" (čelo), njegov prijatelj pa na "citiro" (violino) nas je Rezijanka Mara učila plesnih korakov. 

P8210303 p P8210312 p P8210318 p

Iz Rozajanske kulturne hiše smo se sprehodili do središča Naravnega parka Julijsko predgorje, kjer so na multimedijski način prikazane naravne in kulturno zgodovinske značilnosti parka, urejene zbirke živali, kamenin in drugih posebnosti ter značilne ljudske dejavnosti preživetja.

P8210344 P8210346 P8210347 

P8210349 P8210350P8210351

Cerkev Marije Vnebovzete stoji na kraju, kjer je bila v 12.stoletjo kapelica, center pokristjanjevanja v dolini, znotraj  je tudi Paternoster, zapisan v 17. stoletju, v slovenščini. Danes mašujejo v italijanščini, Sandro pa nam je zapel spremljajoče pesmi kot jih pri maši pojejo ljudje v rezijanščini.

P8210339      DSCN0420  

 V prijazni restavraciji Speranza v Bili smo uživali ob dobri hrani, postregli so nam rezijansko česnovo juho, ter se nato zapeljali v Solbico, vas, ki ima  najbolje ohranjeno tipično arhitekturo starih rezijanskih vasi, saj je bila ob potresu leta 1976 še najmanj poškodovana.

DSCN0425 Solbica DSCN0434

P8210406 P8210394 P8210382

V Solbici smo obiskali Muzej brusačev, teh značilnih rezijanskih likov, ki so svojčas z opremo odhajali iz svoje doline v bližnje in daljnje kraje in z brušenjem nožev, škarij in drugih orodij preživljali svoje družine. Neprijazen dež nas je na koncu odvrnil od tega, da bi si zdravje krepili s hojo po  »ti lepi poti«. 
Poslovili smo se od našega gostitelja, hvaležni za vse, kar nam je pokazal, povedal, zapel in zaigral.
P8210332 p P8210411 P8210414
Že med vožnjo v Rezijo je naša članica  Marija  Mercina  marsikaj povedala o Beneški Sloveniji, njenih zgodovinskih in jezikovnih značilnostih. Presenetila nas je, ko  je  povedala, da je že davnega 1873 izšlo znamenito delo o rezijskem govoru in po zaslugi njegovega  avtorja, raziskovalca poljskega rodu, Boudouina de Courtenaya, so se s tem najzahodnejšim slovenskim in slovanskim narečjem sploh seznanili jezikoslovci na vseh pomembnih univerzah - v Peterburgu, Kazanu, Dunaju in Parizu, kjer je kasneje predaval. Nekaj desetletij kasneje (1907) pa je Slovence podrobno seznanil z vsemi značilnostmi te deželice Ivan Trinko Zamejski (članek Hajdimo  v Rezijo v Ljubljanskem zvonu). 
Člani društva smo se  med obiskom Rezije, njenih vasi in muzejev srečevali z mnogimi drugimi obiskovalci, največ iz Slovenije.  Na srečo se tudi na tej strani na široko odprte meje vse bolj zavedamo, kako neprecenljivi so rezijanski naravni in duhovni zakladi. 
Hvala organizatorjem za prelepo in bogato doživetje Rezije, našim članom Mariji Mercina, Darinki in Željku Albreht.
 
(Več o kulturnem dogajanju v Reziji na http://rezija.com/it/.)
Zapisala M.P.
Fotografije: Norma Bizjak, Peter Logar
 

Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica
Kidričeva 9
5000 Nova Gorica

05 398 55 95
(v času dežurstva)
031 334 360, 031 303 730

gorisko.osteo.drustvo
@gmail.com

DEŽURSTVO

vsak ponedeljk v mesecu
od 14.00 do 16.00

Dežurstva NI v času praznikov, med 1. 7. in 22. 8.  ter 26. 12. in 31. 12.

 GOD program20

Kronika 20 let

Naša spletna stran za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Ali se strinjate z uporabo piškotkov ?

- eZasebnost direktiva EU

Zavrnili ste piškotke. Odločitev lahko spremenite.

Sprejeli ste piškotke z naše spletne strani.Odločitev lahko prekličete.

Copyright © 2013. All Rights Reserved.