Prva postaja našega izleta je bil Kamnik, gorenjsko mesto s staro meščansko tradicijo, ki jo znajo ohranjati do današnjih dni. Mesto spretnih obrtnikov, ki so postavili temelje kasnejši tovarni Stol, tovarni keramike Svit, livarni Titan in drugim. Mesto s starim gradom in legendo o trdosrčni grofici Veroniki, ki se je spremenila v kačo in kot simbol pristala v kamniškem grbu. Tudi mesto, od koder je bil general Rudolf Maister. Z lokalno vodnico smo se sprehodili po mestnih ulicah in si privoščili prvo jutranjo kavico v eni od mestnih kavarn.
Pot nas je dalje vodila preko prelaza Črnivec mimo Gornjega Grada v Savinjsko dolino do Radmirja. Tu smo se povzpeli do župnijske cerkve sv. Frančiška Ksaverija, zgrajene v začetku 18. stoletja in od tedaj priljubljene romarske poti, poznane po vsej Evropi, še posebej na dvorih evropskih vladarjev, ki so cerkvi namenili bogate darove, zlate kelihe in monštrance, žal jih ni več na ogled, pa tudi dragocena mašna oblačila, v katerih se prepletajo svilene, srebrne in zlate niti in oblikujejo prečudovite vzorce. Zlasti pritegne pozornost mašni plašč, ki ga je darovala cesarica Marija Terezija, izdelan iz njene poročne obleke. Župnijski duhovnik nas je z zanimivo in duhovito pripovedjo popeljal med dragocenimi oblačili in v baročno, bogato okrašeno cerkev, kjer slika na oltarju prikazuje Frančiškovo smrt na otoku Sancianu pred kitajsko obalo.
Končno v Logarski dolini, eni najlepših ledeniških dolin, globoko v Kamniško-Savinjskih Alpah. Njena podoba nam je ostala v večnem spominu s televizijskih ekranov izpred več desetletij ob sloganu "Moja dežela..". Žal je bilo časa premalo, da bi jo bolje spoznali, morda kdaj drugič. Sprehodili smo se do slapa Palenk in večina tudi do slapa Rinka, kjer z višine 90m v veličastnem loku pada voda v kotanjo pod orlovim gnezdom, kamor smo se tudi povzpeli.
Sledila je vožnja do restavracije Burger, kjer smo se okrepčali, in nato "dolga pot domov", kamor smo prispeli v poznih večernih urah. Kljub dolgemu dnevu smo bili dobro razpoloženi, zaradi lepih vtisov in prijetnega druženja, kar smo v zadnjih mesecih precej pogrešali.
M.P.
Fotografije Hilarije Logar: