Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica

 Dvakrat odpovedan obiska Tolmina ni uresničil reka – v tretje gre rado. Ne, 13. oktobra smo se v jutranjem mrazu, a sončnem dnevu, odpeljali do sotočja reke Soče in Tolminke.

Gospa Darja Pirih iz Tolminskega muzeja je vodila ogled Nemškega pokopališča, kjer počiva skoraj tisočv v prvi svetovni vojni padlih nemških vojakov. Predstavila nam je pomenljivost in dovršenost nemške arhitekture tistega časa. V notranjosti stavbe so z mozaikom, na zlati barvni osnovi, izpisana imena padlih vojakov po abecednem redu. Berljivost omogoča sončna svetloba, ob različnem času dneva.

 Povzpeli smo se na Kozlov rob. Vzpetina sredi Tolminske ravnice ponuja čudovite razglede na vse strani neba. Tu stojijo ruševine nekdanjega gradu, njegov zadnji lastnik je bila družina Coronini. Vsi vemo za tolminski punt – za kmete, ki so se uprli visokim davkom, se je slabo končal.

Udeležencem sem predstavila razvoj Tolmina, šolstvo, pomembne osebnosti, ki so v Tolminu živele in znamenitosti okolice. V kratkem nagovoru v tolminskem narečju sem predstavila to jezikovno znamenitost, opisala pa sem tudi karakter Tolmincev. Naše druženje smo zaključili z legendarno malico in pesmijo.

Valerija Seljak, koordinatorka

Fotografije: Jolanda Nanut