Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica

 Po lanski odpovedi smo letos z navdušenjem ponovno, in v Relaxovi organizaciji, preživljali dneve zdravja na hrvaškem morju v Dalmaciji, tokrat v Vodicah pri Šibeniku. Značilno dalmatinsko mestece z ozkimi ulicami, v zalivu Vrulja, s prelepo prodnato plažo, do katere pelje pot skozi borov gozdiček in od koder je pogled na več manjših otokov. Krajevno ime pove, da je območje zelo vodnato, v mestecu smo si lahko ogledali vodnjak. Nastanjeni smo bili v Hotelu Imperial park , kjer smo lahko vsi z balkonov uživali v pogledu na morje. Najlepši je bil v času zahajajočega sonca.

Obvezna je bila jutranja telovadba (naš Rudi nikoli ne zataji), pa kopanje, sprehodi, seveda pa nam naša raziskovalna in potepuška žilica ni dala miru. Tako smo se tretji dan odpravili na izlet do slapov na Krki (Skrabinski Buk) in to z ladjo. Vožnja je bila prijetna, razvajali so nas s pijačo, školjkami, ob povratku so nam postregli ribje kosilo.

 Mreža poti in mostičkov nam je omogočala varen sprehod po vodnem območju ob slapovih in brzicah ter nemoteno občudovanje te enkratne naravne lepote. Kopanje je bilo prepovedano!

Peti dan se nas je nekaj jutranjikov s taksijem odpeljalo pod hrib Okit, kjer smo ob cerkvi posvečeni Karmelski Mariji pričakali sončni vzhod in uživali v razgledu na Vodice in bližnje otoke.

Še isti dan se nas je manjša skupina odpravila z lokalnim avtobusom na ogled bližnjega Šibenika, značilnega in starega dalmatinskega mesta, kjer nas je lokalna vodnica popeljala po njegovih ulicah in nam predstavila  zanimivosti, med njimi Katedralo Svetega Jakoba, pravi biser gotsko – renesančne arhitekture. Gradili so jo  preko sto let, pod vodstvom več arhitektov, kip enega, Jurija Dalmatinca, stoji pred cerkvijo. Šibenik je tudi zibelka hrvaških pevcev in klap (klapa More, Mišo Kovač, Arsen Dedić..)

Druženje se je odvijalo ob tekmovanju v metanju »špljak«, večernih zabavnih in informativnih pogovorih, petju in nagradnih igrah. V starem delu mesta smo doživeli dalmatinski večer ob poslušanju Klape Bunar

Zaključni večer je bil še posebej simpatičen, saj se je naš Robi prelevil v mačka REXIJA in nas je prisrčno zabaval. Zdravka mu je namenila duhovito sestavljeno pesmico, Darinka se je od njega uradno poslovila z zahvalo in šopkom zeliščnih rastlinic.

  
A do končnega slovesa je sledila še prijetna pot proti domu in vmesna postaja v ekovasi Pakovo. Lepo smo bili sprejeti, postreženi z domačimi dobrotami (vino, pršut, kosilo izpod peke) in lahko smo si ogledali res zgledno urejeno kmetijo, ki ponuja nevsakdanje srečanje s starimi obrtmi in izvirnimi običaji in je svojevrsten spomenik kulturne dediščine Dalmatinske zagore. Vrt pred hišo je poln avtohtonih začimb in zelenjave, v bližini je tudi prostor za živino.

Domov smo prispeli polni lepih vtisov, zadovoljni zaradi vsega doživetega, zlasti pa dobre družbe, medsebojnega razumevanja in hvaležni vsem, ki so nam to omogočili.

Po zapisu koordinatorke Darinke Kavčič
Fotografije: Darinka Kavčič, Hilarija Logar, Jolanda Nanut.