Številčno bogata skupina naših članic in članov (42, od tega 4 nečlani) je v toplem septembrskem času preživljala enotedenske zanimive, pestre in poživljajoče dni v Zdravilišču Dolenjske Toplice. Nastanili so nas v Hotelu Kristal in z vsakodnevnim programom aktivnosti poskrbeli, da ni bilo časa za dolgočasenje. Poleg dnevne jutranje telovadbe v zavetju zdraviliškega parka, smo se lahko dodatno razgibavali v Balnea bazenih, obiskovali vaje za sproščanje, zvočne kopeli s tibetanskimi posodami in se vsak dan podajali na nordijsko hojo po bližnjem gozdu. Najlepše pa je bilo predajati se "namakanju" v bazenu, predvsem zunanjem, kar je bil spričo toplega in sončnega vremena velik užitek. Tudi za večerno druženje je bilo poskrbljeno, dvakrat smo lahko prisluhnili kitaristu in se družili na krompirjevem pikniku. Manjkalo ni niti izredno zanimivo in za nas aktualno zdravstveno predavanje fizioterapevtke Barbare Vrščaj – Težave s kolenskim sklepom.
Posamezno in v manjših skupinah smo se odpravljali na sprehode v okolico kraja in pohode po bližnjem gozdu, povzpeli smo se na bližnji hrib Cvinger, arheološko točko, kjer so našli ostanke naselbine iz bronaste in železne dobe. Predvsem so bile mikavne izredno lepe zelene poti med smrekami in listavci, tako da smo si na njih še dodatno napolnili baterije.
Popoldan torkovega dne je bil namenjen izletu v Mirno Peč, na ogled Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka. Muzej so zelo profesionalno uredili v stari šoli. Razstavljeni eksponati, avdiovizualni vložki, fotografije ponujajo vpogled v bogastvo Slakovega glasbenega in siceršnjega življenja. Zelo lepo je predstavljeno tudi njegovo prijateljstvo z dolenjskim sosedom Tonetom Pavčkom, ki mu bodo muzejske prostore uredili v bližnji prihodnosti. Prijazna in zgovorna kustosinja nam je povedala veliko zanimivega, na koncu pa nas je povabila na oder, da smo ob Slakovi glasbi zapeli »V dolini tihi« in »Čebelarja«. No, izvedba je bila daleč od profesionalne, a zelo srčna.
V zgornjem nadstropju iste stavbe je tudi čebelarski muzej. Predstavljene so različne vrste čebelnjakov, zgodovina čebelarstva, videli smo tudi pravi čebelji panj, kjer je našo radovednost pritegnila predvsem čebelja matica.
Naš prijatelj Robi, doma iz Novega mesta, nas je odpeljal na izlet v Belo Krajino, kjer smo najprej doživeli tri belokranjske reke - ustavili smo se ob izviru Krupe, se sprehodili po gradu, ki stoji v okljuki Lahinje v mestu Gradec in si v Podzemlju ogledali lepo urejen kamp na bregu reke Kolpe. Enkratno doživetje pa je bil obisk Robijeve zidanice na pobočju nad Semičen. Gostoljuben sprejem in čudovit razgled. Hvala, Robi.
Za slovo še skupinska slika in zahvala vsem, ki so nam omogočili prijetne dneve, veselimo se že vrnitve v naslednjem letu. Posebna pohvala naši koordinartorki Hilariji Logar.
Slike: Hilarija Logar, Robert Šinkovec
M.P.