Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica

Našemu februarskemu  načrtovanemu druženju s hojo, ko naj bi šli k izlivu Soče, smo se odpovedali, saj zdravstvene razmere še niso bile takšne, da bi se odpravili v Italijo. Tudi nadomestna destinacija - Tematska pot Deskle je odpadla, zaradi predhodnega deževnega vremena. Tako nam je preostala vedno privlačna in priročna pot na Kremenjak, saj kot pravi kraški pesnik Miroslav Košuta - 

Na Krasu je krasno -/ nikdar ni prezgodaj,/ nikdar ni prekasno:/ vse je zmeraj o pravem času, na Krasu.

Na Krasu je krasno -/nikdar ni pretiho,/nikdar ni preglasno:/vsi so zmeraj na dobrem glasu,/na Krasu.

In tako smo se zapeljali do Nove vasi pri Opatjem selu, tam pustili avtomobile in se po nezahtevi, dokaj položni poti odpravili do kraškega roba, kjer se nam je odprl razgled na morje, na drugo stran pa na jasnino, ozaljšano z zasneženimi vrhovi gora.

Nekateri so se povzpeli na razgledni stolp, od koder je svoje čase JLA motrila okolico, sedaj pa ponuja čudovite razglede na hribe in Kras. Ob poti se osliči niso kaj dosti vzemirjali zaradi nas, vztrajno so mulili nastavljeno seno.

Ob vrnitvi smo si  privoščili naše običajno okrepčilo, tudi nekaj pustnih dobrot je bilo vmes, pa klepet, druženje, petje, veseli smo bili, da se vračajo stari dobri časi. Naš mali pogumni sopohodnik se je utrujen zleknil k počitku.  

M.P., fotografije Jolanda Nanut