Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica

 Tudi letos smo članice in člani našega društva (21) preživeli in doživeli teden prelepih, zanimivih predvsem pa zdravih dni v zdravilišču v Dolenjskih Toplicah. Nastanjeni smo bili v hotelu Kristal, kjer so nas razvajali s pestro ponudbo hrane kot tudi druženji za bogatitev zdraja in prijetnega počutja. Zagotovljen nam je bil vsakodnevni aktivni program, ki smo ga dodatno popestrili z lastnimi pobudami.  Sončno in toplo vreme nam je vse dni omogočalo kopanje v zunanjem bazenu, v notranjem bazenu pa smo izkoristili  vodeno vsakodnevno razgibavanje. Dan se je pričel že zelo zgodaj z jutranjo telovadbo v zdraviliškem parku in se po zajtrku nadaljeval za večino nas z nordijsko hojo po bližnjih gozdovih, travnikih, ob Krki in še kod. 

 Cvinger pri Dolenjskih Toplicah je eno najpomembnejših starejšeželeznodobnih središč v Sloveniji. Najdišče, ki leži na odlični strateški lokaciji, je v naravi predstavljeno kot arheološki park. Njegove najpomembnejše gradnike povezuje arheološka pot, s čimer prazgodovinsko dediščino predstavlja v izvirnem okolju. Ob naših vsakoletnih dnevih v zdravilišču nekaj naših članov redno obišče to zanimivo arheološko točko, še posebej zato, ker pelje do nje prelepa gozdna pot, označena z markacijo situle.

 Nekaj naših članic se je odločili za obisk  Plavice, zeliščarske kmetije v Cerovcu. Stopili so tudi do impozantne cerkve, ki je bila nekoč romarska cerkev Kočevarjev.

 Ponujeni program je v prostorih hotela vključeval dejavnosti kot so zvočne kopeli, aromatske kopeli, dihalne vaje, posebej za nas so so bile organizirane zvočne kopeli s tibetanskimi gongi, ki smo se jih udeležili v velikem številu in so nas resnično pomirile (nekateri smo celo zaspali). V programu je bilo tudi predavanje o rehabilitaciji po možganski kapi.
Kot vsako leto je bil tudi letos en dan namenjen izletu, tokrat v Belo krajino, v Semič. Ogledali smo si zelo lepo in moderno urejen muzej, ki predstavlja Belo krajino skozi milijone let njenega nastajanja (kamenine, fosili) do današnjih dni s prikazom značilnih živali – zanimiva je podvrsta človeške ribice črni močeril, ki živi samo na belokranjskem plitvem krasu -, rastline, tukajšnje značilnosti življenja in običaje.

 Sledil je obisk kleti Semiške penine – družina Simonič ima dolgoletno vinogradniško tradicijo in se je v 90-tih letih usmerila v proizvodno penin. Cenjene so doma pa tudi v svetu, kar potrjujejo podeljene nagrade. Seveda smo jih poskusili več vrst, tudi odpiranje steklenice s sabljo smo uspešno preizkusili. Manjkala ni niti belokranjska pogača, še manj pa dobra volja. 

 Sicer pa je bilo veliko priložnosti za druženje, tudi večeri so bili obogateni z nastopi glasbenikov, poseben je bil večer s piknikom na gozdni jasi, z živo plesno muziko, kar smo uspešno izkoristili.
Za slovo nam je kolegica poklonila dve steklenici penine, ki smo ju namenili poslovilnemu druženju v prelepem zdraviliškem parku.

Še fotografiranje pred odhodom domov in tiha želja, da se ponovno srečamo v Dolenjskih Toplicah naslednje leto.
Hvala Hilariji Logar za prizadevno vlogo koordinatorja

Fotografije – Hilarija Logar, Darinka Kavčič
M.P.