Letošnje jesenske dneve zdravja na morju smo preživljali v Supetarju na otoku Braču. Tudi tokrat smo za organizacijo izbrali agencijo Relax . Udeležba je bila številčna, 59 naših članov, ostalo nečlani, skupaj 83 udeležencev, tako da sta bila potrebna dva avtobusa, pa tudi dva vodiča, poleg Roberta Šinkovca še prijazna in vesela Katja.
Na pot smo se odpeljali sredi noči, na poti doživljali sončni vzhod, v dopoldanskem času prispeli v Split, pričakali trajekt in se z avtobusi vred odpeljal proti Braču do Supetarja. Sončno in toplo vreme je delovalo spodbudno in kljub neprespani noči nas dobra volja ni zapustila.
Iz pristanišča smo se zapeljali do turističnega naselja HOTELS & RESORTS - SUPETARUS - Waterman. Nameščeni smo bili v več manjših hotelih in vilah znotraj resorta, v urejenem parku, ob aleji z oljkami in palmami, potke so se vile med skrbno negovanim sredozemskim rastlinjem, v katerega zavetju se skriva več manjših bazenov. Plaža je prodnata, glede na letni čas ni bila pretirano obljudena, čeprav je temperatura morja omogočala prijetno kopanje večino dni. V hišo »Kuhinja mame Roze« smo vstopali na tri dnevne obroke.
Robi in Katja sta izdatno poskrbela, da nam ni bilo dolgčas. Obvezna jutranja telovadba, ko je le bilo možno - hvala našemu Rudiju -, popoldanske igre, izleti, ogledi, večerno druženje in zabava.
Najprej smo se sprehodili do Supetarja, največjega in glavnega mesta na otoku, z značilnim dalmatinskim izgledom, katerega lego so znali izkoristiti že Rimljani.
Z avtobusom smo se zapeljali na izlet, najprej na Vidovo goro, najvišji vrh dalmatinskih otokov, kjer smo doživljali lepoto Jadrana v pogledu na vse okoliške otoke. Mimo je vsake toliko prijadral padalec, nas tudi slikal in snemal, vsekakor pa še dodatno polepšal že tako enkraten razgled. Nazdravili smo Mariji za njen rojstni dan, in »krstili« Rudija, ki je bil seveda prvič na gori. »Fasal« jih je za vse nas.
Zapeljali smo se v dolino do kultnega Zlatnega rata, se sprehodili po Bolu in stopili v »Hišo v hiši«. Legenda pravi, da siromašen kmet ni hotel odstopiti prostora svoje hiše bogatašu, zato je ta sezidal hišo okrog kmetove hiše. Manjkala je le streha, za katero je moral po les na Korčulo. Ko se je ladja z lesom vračala, jo je zajelo strašno neurje, potonila je z vsem in vsemi, ki so bili na krovu. Tako je ostala bogataševa hiša brez strehe.
Naslednji dan je bil namenjen celodnevnemu izletu z ladjico na otok Šolta . Obiskali smo lokal v Stomorski, ki ga že 40 let upravlja gospod, izvorno doma v Prlekiji. Privoščili smo si pijačo dobrodošlice in prigrizek ter se nato odpeljali v kraj Nečujam, kjer smo se lahko kopali. Otok je umirjen, majhen, zelen, pravi biserček za počitniški odklop.
Zvečer nas je v osrednji dvorani Foruma zabavala dalmatinska klapa.
Rahlo neugodno vreme z občasnim rosenjem je naslednji dan botrovalo našemu izletu v Pučišča . Mesto je središče obdelave znanega braškega kamna, ki so ga v kamnolomih po Braču izkoriščali že Rimljani – z njim so zidali Dioklecijanovo palačo -, kasneje so ga uporabljali za gradnjo reprezentančnih objektov na Dunaju, Budimpešti, Berlinu, vgrajen je v katedralah vzdolž Dalmacije, iz njega je kipar Meštrovič ustvarjal svoje umetnine. V takšnih in drugačnih oblikah je prisoten po celem Braču. V kraju Pučišča smo obiskali Klesarsko šolo, kjer se izobražujejo bodoči klesarji iz vse države in tudi tujine, med njimi je kar nekaj žensk. Sprejel nas je ravnatelj šole in nas vodil po učnih delavnicah, spregovoril o številnih kamnolomih, od katerih je danes aktivnih le troje, o sestavi belega braškega kamna, ki je izredno čist kalcijev karbonat, o ročnem klesanju, kjer nastajajoči prah ni škodljiv, za razliko od prahu, ki nastaja pri strojni obdelavi. Pokazal nam je, kako se kleše, in nekatere med nami smo se navdušeno preizkusile.
Pot nas je dalje vodila v Postiro, kjer smo slišali o izdelavi domačih mil na osnovi olivnega olja. Sledila je vožnja v Škrip, najstarejše mesto na Braču, v okolici katerega je bilo v rimskih časih največ kamnolomov. Ogledali smo si muzej oljčnega olja, poskusili odlično olje. Sprehodili smo se po mestnem dvorcu.
Po vrnitvi nam je v dvorani Foruma Boris Kante poklonil zanimivo predavanje o zeliščih in iz njih pridobljenih eteričnih oljih.
Vsak popoldan so se odvijale prostočasne dejavnosti – lokostrelstvo, pikado, balinanje, delavnica izdelave zapestnic prijateljstva, poleg kopanja pa smo se lahko prosto družili na različnih prijetno urejenih kotičkih. Tudi večeri so bili priložnost za druženje in tudi ples.
Zaključni večer je bil namenjen zahvalam, obdarovanju in poslavljanju. Popestrili smo ga s petjem našega zborčka, plesno točko, nastopom kitaristke. Darinka je Robiju in Katji skupaj z zahvalo izročila šopka iz zelišč ter Katji kamnitega angelčka, Robiju pa simbol našega društva – sončnico, in to klekljano. Robi je Darinki v zahvalo podaril ogrlico z jagodami iz belega braškega kamna. Spregovorila je tudi predsednica Zdravka Kante ter izrazila mnenje vseh nas, da smo preživeli sedem lepih, zanimivih in aktivnih dni. Prav vsak je lahko našel nekaj vrednega zase. Večer smo zaključili s tombolo.
Naslednji dan, pot domov – s trajektom do Splita, nato z avtobusom naprej. Slabo vreme in orjaški veter sta nas prisilila, da smo morali iskati obvozne poti.
Hvala Darinka za vse prizadevne priprave in skrb
Napisala M.P.
Fotografije - Darinka Kavčič, Jolanda Nanut, Drago Štefanič, Milojka Pirc
Boris Kante je posnel in opremil video, ki je dostopen na spodnji povezavi:
https://www.youtube.com/watch?