»Naša vas Zakojca šteje kakih trideset hiš in je raztresena po vsem pobočju. Meri jo kakor hočeš, ne izmeriš je v pol ure od spodnjega do zgornjega konca. Poglej jo od katerekoli strani, od blizu ali iz daljave, nikoli se ti ne odkrije v celoti.« (France Bevk, Začudene oči).
Lep jesenski dan je bil, še dovolj sončen in topel za prijeten sprehod in druženje. Zdelo se nam je, da dolge kolone naših avtomobilov zlepa ne bo konec; 70 km do Zakojce po dolini Idrijce in 60 km za nazaj po dolini Bače. Za veselje in lepotni užitek pa na začetku in koncu vožnja ob smaragdni Soči. Obiskali smo Bevkovo Zakojco z Bevkovo domačijo, se sprehodili po vasi do pajštve oz. sušilnice sadja in na koncu uživali ob dobri hrani in pijači v Flandrovem kmečkem turizmu.
Zakojco vsaj iz šole poznamo vsi, saj se je v tej vasi rodil pisatelj France Bevk. Ali vsi vemo, kako pomemben in plodovit pisatelj je bil?
- pisal je od svojega desetega do osemdesetega leta;
- zasnoval in uresničil je obsežen načrt, da bo v svojih delih zajel in opisal celotno življenje na Primorskem v sodobnem pa tudi minulih časih;
- podobno kot Balzac v Človeški komediji je ustvaril celovito in podrobno sliko življenja.
Na Bevkovi domačiji nam je Irena Flander iz Mestnega muzeja v Cerknem zgovorno in podrobno predstavila nekdanji način življenja in nekatera njegova dela, še posebno tista, ki so namenjena mlademu bralcu; na prijetnem, s soncem obsijanem prostoru pred Bevkovo domačijo pa Marija Mercina nekatere značilnosti Bevkovih literarnih del, ki so namenjena predvsem odraslim bralcem.
Pri Flandrovih smo dobro jedli in pili. Naj ostane skrivnost, s čim so nam tako prijazno postregli. Pa poskusite še vi …
Marija Mercina
Fotografije - Sonja Scozzai
Hvala Darinki in Željku !