Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica

Svetovni dan osteoporoze, 20. oktober, obeležujemo od leta 1996. Dan ponuja društvom za osteoporozo priložnost, da izpostavijo svoje poslanstvo, se predstavijo javnosti, neposredno in preko medijev. Vsekakor je to tudi priložnost za družabno srečanje in spodbuda za nadaljnje delo. Od leta 2001  dalje so vsa slovenska društva za osteoporozo ta dan obeležila na skupnem srečanju, vsako leto v drugem kraju in v organizaciji enega od društev. Tako je bilo 2010 srečanje v Novi Gorici. Zadnjič smo skupaj - 18 društev - proslavljali ta dan leta 2019, v Ljubljani, nato pa zaradi zdravstvene situacije dve leti to ni bilo več možno. Ponovno smo se srečali letos na  Festivalu slovenskih društev v Hrastniku. Bili smo gostje Društva za preprečevanje osteoporoze Hrastnik, ob prihodu nas je sprejela njegova predsednica Silva Centrih, pridružil se ji je tudi župan Marko Funkl. Kasneje nam je goričanom prenesel pozdrave goriškega župana, s katerim se je bil prejšnji dan sestal.

Osrednje dogajanje se je odvijale v športni dvorani osnovne šole. Pred vhodom so na stojnicah domačini ponujali značilne lokalne dobrote, Hrastničanke so postregle s "funštercom", tipično zasavsko jedjo, podobno naši omleti. In že smo se pozdravljali s kolegicami iz drugih društev, niti nadležno rosenje ni skalilo veselja, da smo se po treh letih končno zopet srečali. Steklarska godba Hrastnik je dajala dogajanju slavnostni ritem.

Uradni del je otvorila pevka slovenske himne, z enkratnim,  občudovanja vrednim zanosom je nato našo himno osteoporotikov recitirala učenka hrastniške osnovne šole Angelina Vavtar Abram. Uradno dobrodošlico je na odru zaželela Slavi Gale, ustanoviteljica hrastniškega društva in avtorica proslave. Pozdravila nas je predsednica hrastniškega društva Silva Centrih, o osteoporozi je spregovorila predsednica zveze društev Duša Hlade Zore. Izpostavila je, kar izpričuje tudi letošnje geslo - MOJE KOSTI - MOJA ODGOVORNOST - veliko je znanega in poznanega danes o osteoporozi, od preventive do zdravljenja, zato je samo od vsakega od nas odvisno, kako  odgovorno in dosledno to upoštevamo. Nikoli ni prezgodaj ukrepati in nikoli ni prepozno začeti. Sledilo je še predavanje dr. Sanje Stopinšek, specialistke medicinske biokemije, ki je spregovorila o vrstah povzročiteljev bolezni, o cepljenju, interakcijah cepljenja in aplikacije zdravil za osteoporozo ter poudarila, da osteoporoza ne predstavlja večjega tveganja za kovidno obolevanje. 

V razvedrilnem delu programa so sodelovali  moški pevski zbor, male mažoretke, malo starejše plesalke kantrija, pevka. Pozdravil nas je župan Hrastnika, predsednica krajevne skupnosti in hrastniški poslanec v državnem zboru. Po uradnem zaključku smo se članice in člani našega društva (48) odpravili do restavracije, kjer so nas pogostili s "knapovsko malico". Vredno si je zapomniti njeno nenavado sestavo - kranjska klobasa, krompir in testenine, skupaj zabeljeno s čebulo in ocvirki - zelo nam je teknila.

Dalje smo stopili do hrastniškega muzeja, kjer nas je kustosinja predano in doživeto popeljala skozi razstavne prostore, muzejske zbirke različnih eksponatov, ki pričajo o življenju v mestu, ki je svojo zgodovino gradilo na rudniku premoga, domačih rudarjih in nemški lastniški gospodi, kjer se je odvijalo življenje med krajani v strnjenem naselju knapovskih bivališč, na bregovih potoka Boben, ki je delil Hastnik na zgornji in spodnji, kar je bilo svoje čase povod moških "prepirov". Kakor rudnik, tako sta že v 19. stoletju tu obratovali Kemična tovarna in Steklarna. V muzejski stavbi je bila nekoč šola, najprej nemška, nato pa slovenska, njeni začetki segajo v 19. stoletje. Rudnik je danes zaprt, steklarna in kemična tovarna sta se prilagodili novodobni tehnologiji in potrebam. Hrastnik je danes novo mesto, a še vedno obkroženo s šumečimi hrasti, ki so mu dali ime.

V najvišjem nadstropju muzeja nas je resnično očarala razstava lutk, marionet, in pripoved kustosinje o tem, kako so  se takoj po vojni vajenci obrtne šole, vsi zaposleni tudi v rudniku, najprej preizkusili v izdelavi jadralnega letala, a potem ko jim je  letalo strmoglavilo, svojo ustvarjalnost preusmerili na izdelavo marionetnih lutk. Tu je bil začetek amaterskega marionetnega lutkovnega gledališča, ki je uspešno delovalo 3 desetletja in privabljalo k sodelovanju umetnike, scenografe in ljudi drugih branž, predvsem pa z neštetimi predstavami, klasičnimi in modernimi, razveseljevalo mlado in staro doma in na gostovanjih. Po nekajletnem mirovanju je gledališče ponovno zaživelo in danes deluje kot Društvo marionetno gledališče Hrastnik.

In še predsednice

Prelepo doživetje, hvala hrastniške kolegice.

Tekst in slike M.P.