Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica

Letošnjih teden septemberskih dni zdravja smo preživljali na zadarski obali v naselju Borik, v hotelu Donat. Letovanje je organizirala agencija Relax, naš koordinator je bil Boris Kante, Relaxova vodička Valentina se je z nami peljala do hotela, ostala z nami tri dni ter se vrnila, da nas je pospremila domov. Hotel s tremi zvezdicami je v lepem zelenem okolju, plaža prodnata, nedaleč stran, ima tudi bazen, ki pa smo ga mi izkoristili le za posedanje ob njem. 

Naši dnevi so tradicionalno potekali ob jutranji telovadbi - Rudi nikoli ne zataji -, kopanju in plavanju, pa tudi animiranih igrah - metanju ploščkov, koruznih vrečk, pikadu.

Tako kot trikratni dnevni obiski restavracije je bilo tudi druženje v večjem ali manjšem številu vsakodnevna prijetna dejavnost, Mariji smo tudi letos nazdravili za njen rojstni dan.  

Vsi sprehodi po bližnji in malo daljni okolici v večji, ali malo manjši družbi, niso zabeleženi, vendar so se dogajali . Z vodičko pa se nas je večina odpeljala na ogled Nina in Zadra. Vmes smo se zadržali na turistični kmetiji, kjer so nas pogostili z narezkom, domačim vinom, v njihovi prodajalnici smo lahko kupili česen, suhe fige, pa seveda travarico. Tokrat smo za rojstni dan nazdravili Jelki.

Pot nas je vodila v Nin. Mestece Nin je od Zadra oddaljeno 15 km. Stisnjeno je na otoček in ima le slabih 1.300 prebivalcev. S celino ga povezujeta dva kamnita mosta, zgrajena v 16. stoletju. Kljub svoji majhnosti pa ima zelo bogato in burno zgodovino, dolgo kar tri tisočletja in je eno najstarejših mediteranskih mest. Ninsko območje so že zgodaj naseljevala ilirska ljudstva, nato Rimljani, katerih zapuščina je prisotna v ostankih templja in foruma. Posebno mesto ima Nin v hrvaški zgodovini, saj je bila tu v začetku 9. stoletja ustanovljena prva hrvaška državna skupnost. Nin je bil kraljevo mesto. Kraljeva palača je bila porušena in nikoli obnovljena. Na polju, nedaleč stran stoji cerkvica sv. Nikolaja iz 11.stoletja. Meri borih šest kvadratnih metrov, a so v njej kronali sedem hrvaških kraljev. 

Pred mostom stoji kip kneza Branimirja. Zaslužen je za priznanje hrvaške države v času svojega vladanja, od 879 do 892. leta. Zaradi njegove impozantnosti in prelepega ozadja smo se ob njem izmenoma fotografirali.

Cerkev Svetega križa v mestu je bila zgrajena v 9. stoletju in je ostala nespremenjena do današnjih dni. Je najmanjša katedrala. Ima čudovito akustiko, ki smo jo izkusili ob Klarinem petju.

V 9. stoletju je postal Nin tudi sedež prvega hrvaškega škofa, Grgurja Ninskega. V bronasto figuro ga je oblikoval kipar Meštrovič. Božanje njegovih prstov prinaša srečo. Seveda smo to preizkusili, tako kot že mnogo njih pred nami, saj prsti zlato sijejo. No, saj pravijo, sreča je zelo relativna.

Nadaljevali smo v Zadar, mesto, ki ima večtisočletno burno zgodovino pomembnega središča trgovskega in morjeplovnega življenja. Prav tako pa tudi kulturnega in umetniškega ustvarjanja. Skozi čas so tu živela različna ljudstva in narodi s svojimi gospodarji, seveda so bili najpodjetnejši Rimljani, pa Vzhodni Goti, Benečani, Avstrijci, Francozi.  Do konca prve svetovne vojne je bil Zadar del avstro-ogrske monahije in je nato po Rapalski pogodbi, tako kot naša Primorska, pripadal do leta 1944 Italiji . 

V staro mestno jedro na polotoku smo stopili skozi vrata obzidja, ki so ga postavili že Rimljani, in tudi urbanistično zasnovali mesto z mrežo pravokotnih ulic in glavno Kalelargo, po kateri smo se sprehodili do znamenite stolnice sv. Anastazije, (Sv. Stošije) zgrajene v 12. stoletju v prečudovitem romanskem slogu, pa dalje do cerkve sv. Donata, zgrajene v bizatinskem slogu v 9. stoletju - je najbolj razpoznavni znak mesta Zadar -,in končali na rimskem forumu.

Ob obali smo se sprehodili do novodbne atrakcije mesta - morskih orgel, kjer smo prisluhnili zvoku piščali v ritmu zibajočega se morja, občudovali sončni zahod, v mraku pa barvito svetlobno predstavo na posebni stekleni ploščadi.

Prišel je dan slovesa in vrnitev domov. Na svidenje ob letu osorej.

Fotografije - Jolanda Nanut, Darinka Kavčič, internet

M.P.