Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica

 Tudi letos smo decembrski čas izkoristili za dneve zdravja v Krkinem zdravilišču v Strunjanu. Bilo je to že dvajseto zaporedno letovanje (razen enega v kovidnem letu) članic in članov našega društva, in naši gostitelji tega niso pozabili. Prijetno so nas presenetili s pohvalnim nagovorom in odlično torto.

Naše bivanje v hotelu Svoboda je bilo posebno, ker je objekt v stanju prenavljanja in smo bili tako rekoč edini gostje poleg zdraviliških. Bivanje v izrednih razmerah je bilo občasno moteno s hrupom, vsaj za nekatere, in je zahtevalo potrpežljivost in prilagodljivost. Vsak je našel zase najprimernejši način preživljanja časa. Kar je bilo možno in zaželeno, smo ga preživljali skupaj. Vsa pohvala in zahvala naši koordinatorki Zorici, ki je za to neutrudno skrbela. Dneve nam je popestrila tudi naša animatorka Klavdija, z veliko mero dobre volje in humorja. Sicer pa je ta del Slovenije gotovo med najlepšimi - z morjem, solinami, klifi, bližino obmorskih mestec, z lučkami razsvetljenih v tem času, s številnimi zanimivimi potmi in vedno zelenimi ali jesensko barvitimi pobočji.

En dan je bil namenjen izletu. Skupaj smo se zapeljali do Pirana, se razgledali po Tartinijevem trgu in vstopili v pred kratkim obnovljeno in urejeno Tartinijevo hišo. Z restavriranimi stenskimi poslikavami je lep primer meščanske hiše iz baročno - neoklasičističnega obdobja. Vodnica nam je spregovorila o življenski poti violinista, razstavljena je tudi ena od Tartinijevih violin.

Jutra so bila namenjana telovadbi v bazenu in dihalnim vajam ob morju. Nekateri pa smo se le previdno počasi uvajali v nov dan. 

Peš smo se podali do Portoroža, skozi tunel po trasi stare Parenzane, pa po vrhu klifa in Belvedera v Izolo, preko solin do Salinere, Pazuga, Fiese in nato na "lastno odgovornost" po najlepši obmorski poti do Pirana. Vsak je izbral sebi primerno destinacijo, tudi sprehod preko solin je bil navdihujoč. Obiskali smo prelepo strunjansko cerkev Marijinega oznanjenja in se nekateri udeležili nedeljske maše.

Prelepi so bili tudi večeri, ki smo jih preživljali skupaj v improvizirano urejeni družabni sobi. Čakajoč Miklavža smo obujali spomine na svoja otroška pričakovanja in doživljanja tega časa. Trikrat so nas obiskali gostje iz bližnjih krajev - Emilija Pavlič, ki nam je prikazala zdrav način priprave hrane in hranjenja živil, žal ni bilo moč speči kruha, ki ga je zamesila, nam je pa ponudila svojo knjigo z nasveti, recepti in dnevnimi jedilniki - "Za otroke kuhajmo zdravo". O zeliščih nas je poučila Meri Kozelj in nam tudi posredovala nekaj koristnih receptov za pripravo zdravilnih napitkov. Zadnji je bil vinar Božo Stepančič z ekološkega posestva Solari (kraj Pregari ob slovensko-hrvaški meji). Nismo mogli, da si ne bi nabavili nekaj steklenic refoška, malvazije, pa tudi sivkinega olja in hidrolata, ki ju pridobivajo iz sivke z lastnih polj na posestvu.

Predajali smo se udobju lebdenja in plavanja v bazenu, takšnih in drugačnih masaž, kopeli in savne, nekatere so bivanje izkoristile za meritve kostne gostote in obisk zdravnice. Prav poseben je bil večer, ko nas je Klavdija v bazenu častila s penino. Vse se je srečno končalo.

Prišel je dan odhoda in vožnje proti domu. Gotovo je bilo naše letošnje letovanje v Strunjanu malo drugačno, saj smo bivali v posebnih okoliščinah, tako rekoč na gradbišču. Vsekakor gre zahvala celotnemu osebju hotela, da smo bili kljub temu deležni nemotenega  prehranjevanja (hrana je bila odlična), vse dejavnosti so bile neokrnjene, edina motnja je bil hrup v nekaterih sobah, občasno pomanjkanje vode, ki nas je zalotilo z namiljeno glavo ali v blatni oblogi. Vse ostalo je odtehtalo tudi te nevšečnosti in veselimo se naslednjega leta, ko bomo lahko uživali v prenovljenih prostorih. 

Po zapisu Zorice Konrad

Fotografije - Z. Konrad, Jolanda Nanut, Milojka Pirc

M.P.