Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica

Triinštirideset članic in članov našega društva se je z avtobusom odpravilo proti »glavi slovenske kokoši«. Ker se je članstvo razširilo tudi izven Goriške, smo se ustavili v Ajdovščini in na Razdrtem, da so se nam pridružile tudi Ajdovke in Kraševke. V Ljubljani se je priključila še dolgoletna članica Tonica. Na poti preko Štajerske smo izvedeli nekaj osnovnih podatkov o naši ciljni destinaciji.

Najprej smo se ustavili v Bogojini, najslikovitejši in najstarejši vasi v Prekmurju, kjer nas je pričakal lokalni vodič Sašo Fras. Popeljal nas je do župnijske cerkve Gospodovega vnebohoda, ki jo tako »po domače«, predvsem pa zaradi njene izredne lepote imenujemo Bela golobica. To je znan spomenik sakralne arhitekture velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Od 14. stoletja dalje je cerkev doživela več preobrazb: prvotna stavba z romanskim jedrom in s prekmursko gotiko je ohranjena in predstavlja dostop v novo cerkev, ki ji je dokončno obliko v letih 1925 – 1927 vdahnil Plečnik.

 To je pravo monumentalno svetišče, ki vsakogar prevzame s svojo čistostjo in arhitekturno izvirnimi rešitvami.
Ob stari glavni vhod je avtor postavil dominanten valjast stolp, zvonik z značilnimi plečnikovskimi likovnimi oblikami. Na vrhu valja je razgledna terasa in na njenem robu dodaten stolpič, ki se ponovi ob zaključku stare cerkve.

 Nato nas je pot zapeljala do LUŠT-ne domačije v Renkovcih, kjer smo si ogledali gojenje paradižnikov v ogromnih zastekljenih rastlinjakih. Pokušali smo sočne, okusne češnjeve in grozdaste plodove. Tudi domov smo jih nekaj prinesli.

Popoldne smo uživali ob odkrivanju Pomurja v EXPANO regijskem centru ob Soboškem jezeru. S sodobnimi interaktivnimi tehnikami smo obogatili znanje o geografiji, zgodovini, umetnosti tega predela Slovenije. Marsikoga je navdušil virtualni polet z balonom nad pomurskimi kraji.

 Oddih v hotelu Radin v Radencih nam je dal novih moči. Uživali smo v kopanju v termalnih bazenih, v sprehodih in dobrih pomurskih okusih večerje. Ob prijetni glasbi so nekateri tudi zaplesali. Po obilnem zajtrku smo se z vodičem mag. Bojanom Mažgonom odpeljali v Avstrijo. Dežela »Vulkanland« je bila predstavljena kot primer dobre prakse, kako se lahko majhne podeželske občine, ki so bile pred 30 leti opredeljene kot najmanj razvito in brezperspektivno področje v Avstriji, s premišljeno politiko medsebojnega povezovanja razvijejo v prepoznavno samooskrbno regijo.

V kraju Auersbach smo si ogledali kmetijo Vulcano, ki si prizadeva proizvesti najboljši pršut, kmetijo, kjer prašiči živijo čim manj stresno in poslušajo Mozarta. Presenetilo nas je, da so nam predvajali promocijski film v slovenščini. Tudi okusen prigrizek suhomesnatih dobrot nam je prijetno teknil! Seveda nismo mogli mimo čokoladnice Zotter, kjer smo se posladkali.

Ogledali smo si še razstavo umetnin izpod spretnih rok podjetnih predstavnic društva kmečkih žena v Witmansdorfu. Videli smo tudi 400 let star mlin.

S poznim kosilom – s hrustljavo kračo smo se okrepčali v »etno« vinotoču v Ratchendorfu, v njegovi okolici pa se načudili skrbno izbranim zbirateljskim predmetom.

Na avstrijskem Štajerskem smo preživeli sončen majski dan v razvojno optimističnem podeželskem okolju, ki nas je navdušilo s ponudbo in gostoljubjem.

Hvala organizatorju Borisu Kantetu, vsem udeležencem, dobrim vodičem in prijaznemu šoferju Roku Remcu.

Zapis Zdravka Kante, fotografije Boris Kante

Borisov posnetek