Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica

Tokrat nas je pot vodila v goriška brda, v tisti del, ki je po razmejitvi leta 1947 ostal v Italiji, ožje v Furlaniji, občini Capriva - ime, ki izvira iz slovenskega Kopriva. Gričevnata pokrajina, tu poimenovana Collio, z vinogradi in obogatena z novodobnimi prostočasnimi zasaditvami v obliki parkov, golf igrišča in še česa, kar privablja goste, nas je očarala, še posebej, ker je sijala v brezoblačnem sončnem vremenu.

Tod se že od časa Rimljanov pridelujejo najkvalitetnejša italijanska vina. Lasništvo je skozi stoletja prehajalo od oglejskih patriarhov, beneške republike, goriških grofov in je po njihovem izumrtjo, tako kot večina grofij na našem ozemlju, postalo last Habzburžanov, do konca prve svetovne vojne ostalo v Avstro-ogrskem imperiju, nato pa pripadlo Italiji.

Koncem 19. stoletja je bila osnovana Fundacija Villa Russiz, ki poleg prestižne znamke vin Villa Russiz, obvladuje to področje tudi z dobrodelno in izobraževalno dejavnostjo. Sprehodili smo se proti vili Russiz, ki smo jo lahko opazili na griču, kakor tudi mavzolej, grob enega najzaslužnejših lastnikov tukajšnjih vinogradov in utemeljitelja vinske znamke Russiz.

 Marija Tušar, naša članica in tokratna vodnica, nam je najprej predstavila posebnosti načrtovane poti ter nas po njej popeljala in še sproti opozarjala na zanimivosti. Tako smo se nato odpravili v samo naselje Kapriva (Capriva del Friuli), prijazen kraj s staro župnjisko cerkvijo, predvsem pa neločljivo povezan z gradom Spessa, ki stoji v središču gričevnate pokrajine, in je bil naš naslednji in zadnji pohodniški cilj.  

 Grad Spessa je od svoje postavitve v 13. stoletju menjaval lastnike in je vse do danes v privatni lasti. Za čudovito in romantično zunanjostjo se v njem nahaja prestižni hotel, vinska klet, ponuja golf igrišče, vrsto dejavnosti s področja turizma, kulinarike in kulture. Izkoristili smo njegovo očarljivo podobo za ozadje skupinske slike. Grad je v svoji dolgoletni zgodovini gostil več znanih osebnosti med njimi tudi slavnega Casanovo, ki so ga znali tukaj dobro izpostaviti, saj je po njem imenovam prelepo urejen park, kjer smo se sprehodili. Poleg kipa, ki stoji pred gradom in upodablja famoznega osvajalca ženskih src, so v parku, v kamnitih postavitvah, ujete strani iz njegove knjige Zgodbe mojega življenja. Kakšno smo z zanimanjem prebrali. 

 Polni prelepih vtisov smo, kot običajno, zaključili v veselem druženju. Med nami sta bili tudi dve slavljenki. Deležni sta bili čestitk in šopkov iz travniškega cvetja. Bilo nas je 56 udeležencev tega zanimivega pohoda. Obljubljen je bil že v času Kovida in seveda opuščen. Bilo nam je lepo in marsikdo se je pridušal, da bo izlet v to prelepo okolje ponovil.

Po zapisu Marije Tušar, fotografije Jolanda Nanut, Darinka Kavčič, Marija Tušar

M.P.