Goriško društvo za osteoporozo Nova Gorica

 V okviru programa krajših vodenih ogledov smo organizirali obisk Hidrocentrale Doblar, najstarejše hidroelektrarne na reki Soči. Odšli smo z avtomobili. Vseh nas je bilo 24.
Po elektrarni in muzeju sta nas vodila gospa Marina Pavlin, zadolžena za stike z javnostjo, in gospod Boštjan, vodja elektrarne.

Elektrarna je začela obratovati 8. aprila 1939. Ob svojem nastanku je bila ena najsodobnejših hidroelektrarn in pomemben tehnični  in inženirski dosežek tistega časa. Za arhitekturno obliko so zaslužni italijanski arhitekti Manzini in Bonfanti. Marmor za izdelavo so dobavili iz Italije. V štirih letih sta bili na Soči zgrajeni kar dve elektrarni: Plave in Doblar. V tem obdobju je bilo zgrajeno tudi delavsko naselje Isontinia, današnji Doblar. Leta 1947 po podpisu Pariške pogodbe je bila elektrarna prevzeta od jugoslovanskih oblasti. HE Doblar in Plave sta imeli ključno vlogo pri oskrbi z električno energijo v zahodni Sloveniji in sta prispevali k industrializaciji območja, razvoju infrastrukture in izboljšanju življenjskih razmer prebivalstva. Elektrarna je doživela več nadgradenj: Doblar II v letih 1996 - 2002 in temeljito rekonstrukcijo HE Doblar I med leti 2009 - 2014. Za zagotavljanje stabilne oskrbe z vodo so zajezili reko Sočo pri Podselu, kar je omogočilo nastanek akumulacijskega jezera na Mostu na Soči, ki napaja to hidroelektrarno. Poleg tega so zgradili tudi jez pri Ajbi. 
Leta 1981 se je začela gradnja tudi HE Solkan. Izgradnja te hidroelektrarne pa je bila mogoča šele po podpisu Osimskih sporazumov, ki so dokončno potrdili mejo med Italijo in Jugoslavijo. Od leta 2010 obratuje tudi črpalna hidroelektrarna Avče, prva in za zdaj edina tovrstna elektrarna v Sloveniji. Vse elektrarne upravljajo Soške elektrarne Nova Gorica SENG, ki skrbijo za ohranjanje njene zgodovinske vrednosti in trajnostne proizvodnje. 

Leta 2025, v okviru GO25, so odprli tudi muzej z željo po predstavitvi in ohranjanju industrijske dediščine Posočja in izobraževanje o obnovljivih virih. Avtorica razstave tega muzeja je dr. Kaja Širok.

Zapisala Andrejka Čermelj
foto: Jolanda Nanut, Darinka Kavčič